Kratka novička iz Dubrovnika in kulinaričnega potovanja v Dubrovnik. Počaščena sem, da sem bila povabljena na Good Food Festival, kjer sem predavala vse o zdravi prehrani in fermentaciji na dveh delavnicah. Ker sem polovična Hrvatica (moj oče je Dubrovčan) in ker sem vsako poletje svojega otroštva preživela v Dubrovniku, je bila to zame zelo unikatna izkušnja.
Bilo nekaj povsem novega, saj sem tokrat spakirala kovčke brez kopalk ampak jih napolnila s fermentiranimi izdelki in se odpravila v Dubrovnik delat in ne ležat na plaži s čivavo na straži. Poleg tega, da sem s seboj pripeljala 27kg fermentirane in probiotične hrane sem predavala v hrvaščini, kar je bil še dodaten izziv glede na mojo osnovnošolsko in “zarustano” hrvaščino.
V Dubrovniku sem preživela pet lepih sončnih dni – očitno nisem dobro razmislila tole pot, ker so kopalke ostale doma (kdo za vraga se kopa sredi oktobra!?), no in saj veste “mama to the rescue” mi jih naknadno prinese iz Decathlona – 2EUR. Tako sem se uspela celo tudi bučnut u ovo prelijepo hrvatsko more. Hvala mami! Po nekaj dnevih konstantnega stika z domačini, obiskov moje none (babice), uživanja v okusni mediteranski hrani, sem ponovno srečala svojo hrvaško stran – tisto, ki je malo nora, ki včasih preklinja “aj miči se jebote”, ki je vedno boleče direktna, a kljub vseeno sočutna in topla.
Kasneje je prišla tudi moja najboljša “momager” ali slovenska Kris Jenner (sovraži, ko ji tako rečem). V prvih treh dneh smo se spoznavali s hrvaškimi kuharji, predavatelji (z nekaterimi tudi naredili totalno profi boomerange), se učili tradicionalnih sladic iz Dubrovnik (cuker na cuker) in predvsem začeli z organizacijo mojih dveh delavnic. Na sporedu je bil veganski in vegetarijanski bruch ter fermentacija – moj superfood.
Sodni dan je končno prišel in moji dve delavnici sta bili popolnoma razprodani! Organizatorji so bili popolnoma vzhičeni in tudi malo presenečeni, ne mi zamerit če se malo pohvalim! Bilo je izjemno, precej stresno, a na koncu ne bi mogla bit srečnejša. Udeleženci so mi nenehno pomagali s kakšno besedico, ki je kar izginila iz mojega hrvaškega besednjaka, skupaj smo ustvarjali in ta pozitivna energija mi je dala dodaten zagon… Da končno popeljemo Teresamisu in Zdravo, Tereza! na hrvaško stran in zakaj bi se ustavili tam? Gremo še kam! Zakaj pa ne? Kar recite mi “kulinarični nomad!”
Photos by Ana Mihalić
