Sem že nehala šteti dneve minimalizma ampak lahko začnem kar s tedni, kar bi lahko rekli, da je napredek!
Drugi teden minimalizma je kot podaljšan zmenek z reduciranjem krame – popolnoma te zasvoji in nikakor ne moreš odmisliti kaj bi lahko še prodal, podaril ali vrgel stran, kar me je verjetno spet “pahnilo” v neko čisto drugo obsesijo. Vendar nič bat, vem, da je to le trenutno, saj bodo vse odvečne stvari izginile in bo več prostora za porabljanje energije za bolj kreativne podvige.
Lahko se pohvalim, da sem prvič v življenju spravila čisto vso omaro v samo dva kovčka! Pa če mi še kdo reče, da na Novi Zelandiji itak nimamo tako hude zime in verjetno imam v teh dveh kovčkih samo poletna oblačila, se bom vrgla čez okno. Na Novi Zelandiji imamo zimo in ni prav nič prijetna, plašči, bunde in vetrovke so še kako nujni kosi oblačil!
V tem tednu smo se tudi uspešno preselili v naše “minimalistično” stanovanje, kjer nas še kar čaka veliko selekcije in pametnih ugotovitev za ureditev prostora, kjer bo vse vidno in nič popredalčkano (tako nimaš niti priložnosti, da kaj pospraviš in potem na to pozabiš).
Kaj sem se naučila v tem tednu?
- Minimalizem razkriva, kaj je najbolj pomembno. Moje samozavedanje se je popeljalo na drugo raven, saj se nenehno sprašujem: ali bo to prispevalo k mojem življenju ali me bo le odtujilo?
- Odkrila sem kako ne razrešujemo svoje mini stresne sprožilce in jih spretno prikrijemo z nepotrebnimi stvarmi… Saj je tako najlažje, a ni? “Nekaj me muči, pa ne vem pravzaprav kaj, ampak bom raje pozornost preusmerila na Asos.com in si naročila tiste čist hude New Balance superge, ki jih imajo že vsi, pa se mi zdi, da so meni tudi zelo všeč, čeprav mi sploh ne pašejo.”
- Lahko se potuje le s carry-on kovčkom! V Slovenijo sem ponovno prišla s svojim ogromnim kovčkom vendar čisto brez razloga, saj je bil tokrat napol prazen in napolnjen le z osnovnimi potrebščinami.
- Stavek :”Mogoče bom pa to enkrat spet rabila.” sem zbrcala iz glave!
Ko berete to, verjetno razmišljate… “Bejba, sej samo čistiš svoj dom, a ne počnemo to odrasli vsak dan?!”
Da in ne… Tudi jaz sem vsak dan nekaj pospravljala, vendar to je bilo le postavljanje stvari v lepo urejen način in v različne nove predale/škatle, pravzaprav nikoli nisem razmišljala, zakaj res potrebujem 6 ur (tri od teh ne delajo več), 9 belih majic, kavbojk in oblek, v katere že več kot eno leto ne spravim svoje riti, praznih škatel, steklenic, čudnih okraskov, kostumov halloween in vseh teh knjig, ki sem jih že prebrala…
Odgovor je precej preprost, bila sem lena in ni se mi zdelo pomembno, da bi temu posvečala preveč pozornosti, naj sedi tam v shrambi/predalu in policah, koga pa moti? Pa me je začelo motiti, saj je to nepotrebna preteklost, ki sedi zraven mene in me ne spusti naprej!
Morda je kliše, vendar je še kako resnično; življenje s samo osnovnimi potrebščinami vam bo dalo svobodo in vam olajšalo dihanje brez preteklih bremen. Ne razumite me narobe, to ni vaš izgovor, da boste postali neurejeni in nosili tisto najljubšo majčko kar trikrat zaporedoma. Ni šans! To samo pomeni, da sebe cenite bolj kot vse vaše materialne stvari. To pomeni sprejemanje odločitev, ki temeljijo na tem, da kupujete tisto kar res potrebujete, namesto vsega, kar si želite. To ne pomeni, da so stvari, ki jih kupujete, poceni. To so stvari, ki jih potrebujete, ne glede koliko stanejo. To pomeni, da začnete poslušati sebe, svoj stil in začenjate biti bolj iznajdljiv.
Medtem, ko pišem tole, sem že v Sloveniji samo z bistvenimi potrebščinami in počutim se čudovito! Naslednji teden odpotujem v Dubrovnik s kovčkom napolnjenim s fermentiranimi izdelki, ne z oblekami. Na sporedu sta dve veganski delavnici na GoodFood festivalu, kjer bom učila kako živeti in jesti zdravo, sezonsko in enostavno. V Sloveniji imam nato še tri delavnice, na eno se lahko prijavite tukaj. Vsi moji recepti postajajo zelo “minimalistični”, a neverjetno kreativni! Vsak recept sestoji iz 10 sestavin ali manj, zahteva eno žlico ali skledo in traja 30 minut ali manj za pripravo. Trenutno iskreno res uživam v svojem delu in spoznanjih, ki jih doživljam skozi to “minimalistično” potovanje.
